Večina Slovencev, ki kolikor toliko redno spremljajo slovenske medije najbrž težko razume „modre“ in pogosto tudi cinične komentarje o potrebnosti, koristnosti in sploh smislu varčevanja, čeprav tudi najmanj razgledani pripadniki tega naroda vedo, ali vsaj slutijo, da je prav varčevanje ena od osnov, od katerih je odvisna naša gospodarska moč, naša sedanjost in prihodnost. To velja tako za državo, kakor tudi za družine in posameznike. Tovrstno pisanje se v medijih nadaljuje tudi še potem, ko je parlament z 49 glasovi za in 31 proti že sprejel tako imenovani super zakon, to je zakon za uravnoteženje javnih financ.
Pri tem je zanimivo, da je glede tega tudi v Evropi opaziti določeno zmedo. Na francoskih predsedniških volitvah je zmagal F. Hollande, ki ni tako naklonjen varčevanju kot je bil Sarkozy. V Grčiji je na volitvah dobila veliko glasov stranka, ki odkrito nasprotuje varčevanju. V grškem primeru je to celo nekako razumljivo, prvič zato, ker je Grke v varčevanje (pri)silila Evropa in drugič zato, ker je breme varčevanja zelo neenakomerno razdeljeno po različnih slojih prebivalstva. Najbolj je prizadelo revne sloje, bogate, ki jih ni malo, pa malo ali nič. Da je Grčija resnično v zelo težkem položaju priča tudi podatek, da evropska komisija za letos napoveduje Grčiji 5 odstotni padec BDP. Zato ni čudno, da razmišljajo tudi o izstopu iz evrskega območja, čeprav vedo, da bi se s tem življenjski standard še poslabšal.
Iz tega sledi, da je tudi pri varčevanju treba upoštevati določene omejitve in osnovno pravičnost pri razporeditvi bremen. V Sloveniji so potrebo po varčevanju prepoznali tudi tisti deli slovenske družbe, ki jih bo varčevanje najbolj prizadelo. To kaže na zrelost slovenske družbe, ali/in na modrost vodilnih struktur v politiki in sindikatih. Številni se težko sprijaznijo z dejstvom, da so „levi“ sindikati pristali na varčevanje, ki ga je od njih zahtevala desnosredinska koalicija. Podpisani kompromis med vlado in sindikati javnega sektorja je utrl tudi pot do sprejetja rebalansa proračuna in odpihnil grožnjo z referendumom.
Kje in koliko bomo privarčevali
Z doseženim kompromisom sicer ne bomo privarčevali ciljnih 800 milijonov evrov, pač pa približno 124 milijonov manj. Te manjkajoče milijone bo vlada skušala privarčevati s prerazporeditvami in varčevanjem pri materialnih stroških in investicijah. V teku skoraj dva mesecih dolgih pogajanj je vlada odstopila od prvotnih zahtev pri najmanj desetih postavkah. Največji del zmanjšanega varčevanja bo šel za odpravo plačnih nesorazmerij – okoli 35 milijonov evrov. Osnovne plače javnih uslužbencev in funkcionarjev (poslancev, ministrov, državnih sekretarjev, sodnikov, tožilcev …) se bodo s prvim junijem znižale za 8 in ne za prvotno zahtevanih 10 odstotkov. Z istim dnem bodo odpravljeni še zadnji dve četrtini plačnih nesorazmerij, kar pomeni, da bo dejansko znižanje plač še manjše od 8 odstotkov.
Manjše od prvotno predvidenega bo tudi znižanje plačila za prevoz na delo za tiste, ki so od delovnega mesta oddaljeni več kot 2 km (8 odstotkov od cene 95 oktanskega bencina), manjše bo izplačilo regresa, ki preneha pri 40. plačnem razredu. Regres za malico znaša 3,52 evra. Napredovanje v višji plačni razred za leto 2012 in napredovanje v naziv za leti 2011 in 2012 se izvede šele junija 2013, leta 2013 napredovanj ni.
V celoti bo superzakon posegel na 39 področnih zakonov, in ne v 45, kolikor je vlada sprva predvidevala. Nekaj ukrepov bo trajne narave, nekaj pa začasne. To še posebej velja za ukrepe na področju družinske politike. Veljali bodo do vključno leta, ki sledi letu, v katerem bo gospodarska rast presegla 2,5 odstotka BDP. Zelo verjetno bo treba na to čakati nekaj let, tako da tudi za te ukrepe lahko rečemo, da imajo srednjeročni značaj. Posebej še zato, ker evropska komisija za letos napoveduje, da se bo obseg gospodarstva v Sloveniji letos skrčil za 1,4 odstotka in ne samo za 0,9 odstotka, kolikor se upošteva pri rebalansu proračuna. Brezposelnost se bo povečala z 8,2 na 9,1 odstotka, inflacija bo 2,2 odstotna, javnofinančni primanjkljaj bo še vedno precej nad 3 odstotki (4,3odstotka) in javni dolg se bo približal 55 odstotkom BDP, leta 2013 pa 60 odstotkom.
