Pravilno oblikovane žive meje zahtevajo več pozornosti kot prosto rastoče, vendar je pomembno tudi skrbeti za slednje. Pri obeh vrstah mej je ključno zagotoviti dobre rastne pogoje, kar je v veliki meri odvisno od priprave rastišča pri sajenju.
Vzgoja in vzdrževanje živih mej se lahko razlikujeta glede na način vzdrževanja. Strižene meje so običajno sestavljene iz ene vrste rastlin, pri katerih s periodičnim striženjem, kjer lahko uporabimo akumulatorske škarje za živo mejo, določamo želeno višino in obliko. Prosto rastoče meje pa lahko vključujejo različne vrste rastlin, ki imajo podoben način rasti in približno enako višino. Običajno so širše od striženih mej in manj primerne za manjše površine.
Z akumulatorskimi škarjami za žive meje opravite delo hitro in brez napora, saj so brezžične in neomejene z dolžino kabla.
Kazalo strani:
Vzgojni rez žive meje je ključnega pomena za enakomerno rast in bujnost
Pri pravilnem oblikovanju žive meje je pomemben vzgojni rez, ki spodbuja enakomerno rast od osnove do vrha. Vzgojno rezanje je treba začeti takoj. Spomladi po sajenju rastline skrajšamo za približno tretjino svoje višine, medtem ko nekatere hitro rastoče rastline, kot je kalina (Ligustrum sp.), potrebujejo še močnejše rezanje. Spomladi po sajenju jih lahko skrajšamo na 15 do 30 cm nad tlemi, nato pa konec avgusta še enkrat skrajšamo stranske veje, ki so zrasle čez poletje. To spodbuja rast mladih poganjkov iz korenin in ohranja živo mejo v dobri formi.
Vzgojni rez je ključnega pomena pri pravilnem oblikovanju žive meje in spodbuja enakomerno rast od osnove do vrha. Vzgojo je treba začeti takoj po sajenju. Spomladi po sajenju rastline skrajšamo za približno tretjino njihove višine. Nekatere hitro rastoče rastline, kot je kalina (Ligustrum sp.), pa zahtevajo še močnejše rezanje. Spomladi jih porežemo na 15 do 30 cm nad tlemi. Konec avgusta pa skrajšamo tudi stranske veje, ki so zrasle čez poletje. S tem spodbudimo rast mladih poganjkov iz korenin, kar je ključno za ohranjanje zdrave in bujne žive meje.
Pravilno oblikovanje žive meje
V naslednjem letu bo treba ponovno opraviti obrezovanje vseh rastlin za polovico njihovega prejšnjega letne rasti. Vrhnje poganjke rastlin ne skrajšujemo tako dolgo, dokler ne dosežejo želene višine. S pogostim obrezovanjem stranske rasti bomo poskrbeli, da se rastlina enakomerno odebeli in poveže s sosednjimi rastlinami.
Najbolj primerna oblika žive meje je trapezasta oblika. Spodnji poganjki naj bodo nekoliko daljši od zgornjih, kar omogoča dobro osvetljenost in stabilnost. Če so spodnje veje prekratke, zaostajajo v rasti in pogosto ostanejo brez listja. Zato naj bo meja na višini 1,5 metra do 20 cm ožja kot pri dnu. Nižje meje pa se lahko oblikujejo tudi v ravni liniji, saj je manj senčenja. Za umetelno oblikovanje različnih geometrijskih oblik so idealni pušpan, tisa in kosteničevje. Pri bolj zapletenih oblikah je treba izdelati trdno osnovo iz trpežnega materiala, ki ga rastline sčasoma prerastejo.
Vzdrževalno obrezovanje obsega redno skrajševanje poganjkov ter ohranjanje želene oblike in velikosti žive meje. Za natančnost pri obrezovanju si lahko pomagamo z vrvico ali drugimi pripomočki. Večino živih mej obrezujemo dvakrat do trikrat v sezoni med vzgojo, kasneje pa še pogosteje. V začetku septembra lahko mejo še zadnjič skrajšamo, nato pa ji dovolimo, da se pripravi na zimski počitek.
Kljub skrbnemu vzdrževanju se lahko pojavijo težave zaradi bolezni, pozebe ali drugih dejavnikov. Nekatere vrste rastlin dobro prenašajo močno pomlajevanje in uspešno zapolnijo morebitne vrzeli. Listopadne meje obnavljamo med zimskim mirovanjem, medtem ko zimzelene obnavljamo sredi pomladi. Pred načrtovanim obnavljanjem je treba mejo temeljito pognojiti z gnojili, ki vsebujejo več dušika. Pomembno je tudi zaščititi tla z zastirko, kot je pokošena trava, ter redno odstranjevati plevel.
