Vzroki in simptomi mejne osebnostne motnje

Psihologija je veda, ki je pomagala človeštvu razkriti mnoge prej neznane čustvene in umske motnje. Tako je možno poiskati pomoč za depresijo, anksioznost in mnoge druge moderne bolezni za katere trpi marsikdo. Ena izmed teh je tudi mejna osebnostna motnja ali MOM, ki je poznana po tem, da posameznik ne more nadzorovati svojih čustev. Zanimivo dejstvo je, da 75% ljudi, ki jim je bila postavljena diagnoza osebnostne motnje, je žensk. Je pa res, da se včasih simptomi prekrivajo z depresijo, kar oteži pravilno diagnozo.

Motnja, ki močno vpliva na naš način razmišljanja

Vsaka čustvena motnja je izredno škodljiva za posameznikovo kratkoročno in dolgoročno zdravje. Velikokrat se simptomi pokažejo v slabši motivaciji, negativnem razmišljanju, negotovosti ipd. Seveda je popolnoma normalno, da se vsak izmed nas od časa do časa sooča z negativnimi čustvenimi stanji. To je normalen odziv človeškega uma na velike spremembe v življenju. Večinoma se na negativne spremembe odzovemo z žalostjo, začasnim umikom od družbe, nižjim nivojem energije ipd. To vse je normalno. Težava nastane takrat, ko tako stanje traja dalj časa in ima negativen vpliv na življenje trpeče osebe.

Mejna osebnostna motnja ali MOM je poznana po tem, da posameznik ne more nadzorovati svojih čustev. Zanimivo dejstvo je, da 75% ljudi, ki jim je bila postavljena diagnoza osebnostne motnje, je žensk.

Veliko ljudi razvije mejno osebnostno motnjo v zgodnjih odraslih letih. Ta pa skozi čas postaja vedno bolj prevladujoča. Res pa je tudi, da nekateri ljudje prebrodijo omenjeno motnjo, ne da bi trpeli hude posledice. Najbolje je, da poiščemo strokovno pomoč v obliki psihoterapije, saj je uspešnost zdravljenja zelo visoka.

Simptomi mejne osebnostne motnje so različni

Večina trpečih ljudi za mejno osebnostno motnjo je žensk. Razlogi za to so različni, vendar znanstveniki še niso prišli do končnih ugotovitev. So pa ugotovili, da omenjena motnja močno vpliva na način, kako posameznik vidi sebe v svetu. S tem pa se tudi spremenijo vedenjski vzorci, ki postanejo negativne narave. Simptomi so tako:

  • Močan in nerazumen strah pred tem, da bi nas nekdo zapustil. Nekateri posamezniki gredo do izrednih meja, da preprečijo namišljeno ali resnično možnost, da bi jih nekdo zapustil.
  • Ljudje, ki trpijo za mejno osebnostno motnjo so velikokrat v nestabilnih in destruktivnih razmerjih, ki se ne končajo dobro.
  • Visoko-rizično in nerazumno vedenje, ki ogroža posameznika in ljudi okoli njega, kot so prekomerno igranje iger na srečo, uživanje alkohola in drog, prekomerno uživanje hrane, prekinitev pozitivnih razmerij med prijatelji, partnerji in službenimi odnosi ipd.
  • Misli na samomor in samopoškodovanje.
  • Hitre spremembe volje, ki so navzven videti povsem nerazumno.
  • Močna jeza

Mejna osebnostna motnja pri otrocih

Otroci lahko tudi kažejo znake mejne osebnostne motnje, vendar jim v veliko primerih ni možno postaviti diagnoze. Načeloma velja pravilo, da morajo biti prisotni številni simptomi, da lahko psihoterapevt pravilno prepozna omenjeno motnjo. Nekateri izmed teh simptomov pa so:

  • Velike zahteve po pozornosti staršev, sorodnikov ali prijateljev
  • Hitri izpadi jeze, zaradi malenkosti, ki so nepomembne
  • Otroci hitro postanejo živčni in razočarani
  • Anksioznost
  • Občutljivost na konstruktivno kritiko

Vzroki za čustvene motnje so lahko tudi genetske narave

Vzroki številnih osebnostnih motenj so lahko posledica okolja, genetike in drugih dejavnikov. Glavna pa sta:

Genetika

Genetika močno vpliva na razvoj številnih bolezni pri vsakem posamezniku. V vedi psihoterapije je znano, da se nekatere motnje prenašajo iz roda v rod.

Anomalije v možganih

Znanstveniki so povezali številne težave z nadzorom čustev z delovanjem možganov. Nekateri centri v možganih so preveč ali premalo aktivni, kar povzroča trpečemu posamezniku težave. Anomalije so tudi razlog, da otrok ali odrasel človek trpi za mejno osebnostno motnjo različne intenzivnosti.

Ko govorimo o osebnostnih in drugih motnjah, je najboljše zdravilo psihoterapija. Velikokrat je potreben samo odkrit pogovor s psihoterapevtom, da pridemo do pravilnih zaključkov in rešitev, ki nam bodo spremenile življenje.

V isti kategoriji: