Zategovanje pasu kot racionalizacija

Slovenski gospodarski tokovi maj 2012

Velik del Evrope se ta čas ukvarja s konsolidacijo oziroma uravnoteževanjem javnih financ. Bolezen prekomernega trošenja se je očitno na široko razpasla po Evropi, čeprav je res, da ni omejena samo na Evropo. Pač pa je Evropa spoznana kot največji bolnik v svetovnem merilu. Evropski politiki so se pridno „učili“ eden od drugega, čeprav so dobro vedeli, da odhodki iz proračuna ne smejo bistveno presegati prihodkov vanj. A ko gre za politično preživetje določene vodilne skupine ali stranke, se zelo rado zgodi, da popustijo kriteriji, včasih pa tudi zdrav razum. V času krize, ko se prihodki znižujejo, je to še posebej težavno.

Zato je evropska komisija sprejela priporočila, s katerimi želijo pomagati politikom v skušnjavah. Evropske države, z izjemo Velike Britanije in Češke, se bodo v skladu s sprejetimi sklepi obvezale, da odhodki iz državnih proračunov ne bodo več kot za 3 odstotke BDP presegali prihodkov. To je tako imenovano zlato fiskalno pravilo. V Sloveniji je bilo glede tega že doseženo politično soglasje, da bo to pravilo zapisano tudi v slovenski ustavi. Pri tem pa fiskalno pravilo ne določa načina, kako naj se javne finance uravnotežijo. Vladi in parlamentu le nalaga, da morata sprejemati ukrepe, s katerimi zmanjšujeta javnofinančni primanjkljaj.

 Varčevanje za razvoj

Nova slovenska vlada se je glede tega znašla v zelo neugodnem položaju, saj se je pokazalo, da je javnofinančni primanjkljaj v letu 2011 precej večji od prvotno napovedanega. Namesto 5,5 odstotka je dejansko znašal 6,4 odstotka ali 2,289 milijarde evrov, kar je precej več kot v letu 2010. V letu 2008 je ta primanjkljaj znašal 695 milijonov evrov oziroma 1,9 odstotka BDP. Primanjkljaj na območju evra je leta 2011 znašal 4,1 odstotka skupnega BDP. Kot je povedal novi finančni minister Janez Šušteršič, prejšnja vlada za uravnoteženje javnih financ ni naredila nič. V primerjavi z drugimi državami območja evra Slovenija eno leto zaostaja z ukrepi fiskalne konsolidacije. Plače in število zaposlenih so znižale baltske države, Grčija, Irska, Romunija, Češka in Španija. Po drugi strani pa so Francija, Italija, Madžarska, Belgija, Poljska, Danska in Portugalska zamrznile plače in se bolj osredotočile na zmanjševanje števila zaposlenih. O varčevalnih ukrepih, ki bodo sprejeti v Sloveniji, bo več govora potem, ko bodo dejansko sprejeti.

Nova vlada se je, hočeš nočeš, morala odločiti za odločno varčevanje, s katerim namerava odhodke iz proračuna zmanjšati za več kot 800 milijonov evrov. Primanjkljaj se bo temu ustrezno znižal na nekaj več kot 3 odstotke BDP, vendar bodo odhodki še vedno za eno milijardo evrov večji od prihodkov in Slovenija se bo morala še naprej zadolževati. V večjih evropskih državah nameravajo nove vlade privarčevati od treh milijard evrov na Finskem do 30 milijard evrov v Italiji.

Odločni rezi v izdatke iz proračuna so seveda naleteli na odločen odpor sindikatov, kar je tudi ena od bolj ali manj normalnih reakcij s strani sindikatov in je tudi vsesplošno razširjena po Evropi. Pri nas se je do skrajnosti oziroma do stavke zaostril konflikt med vlado in sindikati javnega sektorja, ki se s krizo še ni spoprijel, kot pravi Boštjan Vasle, direktor Umarja. Morda ne bi bilo slabo, če bi podobno zlato pravilo kot za vlade sprejeli tudi za sindikate. Javni dolg bo namreč ob koncu tega leta že presegel 50 odstotkov BDP (okoli 17,850 milijarde evrov).

 Še nekaj številk

V Sloveniji je v krizi izgubilo delo 55.291 ljudi, od tega največ v predelovalnih dejavnostih in v gradbeništvu. Ob tem je zanimivo, da se je število brezposelnih v Sloveniji v marcu zmanjšalo za dobrih štiri tisoč, v primerjavi s februarjem. Tega meseca je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 110.859 registrirano brezposelnih. V prvem četrtletju letos je bilo tudi manj stečajev, manj izbrisov in manj prisilnih poravnav.

Razmeroma uspešno je še naprej slovensko izvozno gospodarstvo, saj je izvoz iz Slovenije v najkrajšem mesecu, to je v februarju znašal 1,6 milijarde evrov, uvoz pa 1,7 milijarde evrov. V marcu je znova pokazala zobe inflacija, ki je bila enoodstotna, kar je največ letos. Do tega je prišlo predvsem zaradi novih kolekcij oblačil in obutve, ki so se v povprečju podražile za 14 odstotkov. Na letni ravni je bila marčna inflacija 2,3 odstotna.

Tomaž Štefe

V isti kategoriji: