Slovenija pred reformami

Slovenski gospodarski tokovi februar 2012

V času, ko vsi vemo, da Slovenijo čakajo številne in temeljite reforme, se izvoljeni predstavniki ljudstva obnašajo tako, kot da jim osebni interesi ali/in interesi strank pomenijo več kot usoda naroda in države kot celote. Ljudje postajajo zato vedno bolj apatični ali, kar je še slabše vedno bolj navijaško razpoloženi.

Našteti vse reforme, s katerimi se bo morala soočiti nova slovenska vlada je v tem trenutku težko. Pravzaprav se je reformni proces s spremenjenim zakonom o vladi že pričel. Število ministrstev se zmanjšuje z 18 na 11 plus eden. Kaj kmalu bodo prišle na vrsto reforme, pri katerih je odhajajoči vladi spodletelo, to sta pokojninska in zdravstvena reforma, pa tudi reforme trga dela, reforma davčnega sistema, reforma industrijske politike, reforma volilnega sistema že trkajo na vrata. V kolikor bo tudi nova vlada neuspešna pri posodobitvi pokojninskega in zdravstvenega sistema, trga dela in socialnih transferjev, bo Slovenija vedno bolj nekonkurenčna, naložbeno nezanimiva in marginalna.

Hitro ukrepanje bi utegnilo Slovenijo znova uvrstiti med perspektivne ali vsaj med neproblematične države, tako da bonitetnim hišam za Slovenijo ne bo treba več zniževati ocen in s tem dražiti naše zadolževanje v tujini. Zadnje znižanje bonitetnih ocen s strani bonitetne agencije Standart & Poor’s je poleg Slovenije doletelo še osem evrskih držav, pri čemer je najbolj glasno odmevalo znižanje ocene Franciji, ki se je tako morala posloviti od najvišje ocene AAA. Ocena Slovenije se je znižala od AA- na A+. Ob tem je Mojmir Mrak poudaril, da to ni toliko slovenska zgodba kot zgodba evroobmočja. Smo pač v skupini držav, ki v tej zgodbi niso mogle ostati nekaznovane, kajti vse so premalo konkurenčne in imajo težave s plačilnimi bilancami.

Bojan Ivanc je v članku z naslovom Ko plače v Sloveniji določajo potrošniki na Kitajskem, med drugim zapisal tudi tole: Slovenska zgodba o uspehu se je znašla na razpotju med neznankami evroobmočja in pasivnostjo domačega zakonodajnega telesa. Kot majhna in odprta ekonomija je Slovenija še kako izpostavljena vplivom iz zunanjega okolja kar pride najbolj do izraza pri blagovni menjavi Slovenije s svetom. Izvoz je bil tudi v letu 2011 naša rešilna bilka in bo verjetno tako ostalo tudi v prihodnjih letih.

Črnoglede napovedi

Napovedi letošnje gospodarske rasti so žal najslabše ravno za območje evra. Edino to območje se bo po napovedi Svetovne banke letos soočalo z recesijo in znižanjem BDP za 0,3 odstotka. Vedno manj ugodne so tudi napovedi za svetovno gospodarstvo. Prvotno napoved je Svetovna banka znižala s 3,6 na 2,5 odstotka. Razvita gospodarstva naj bi dosegla 1,4 odstotno rast, razvijajoča se gospodarstva pa 5,4 odstotno rast (Vzhodna Azija in Pacifik celo 7,8 odstotno rast). Razmeroma ugodna je napoved tudi za največje svetovno gospodarstvo, to je za ZDA, za katerega je napovedana  2,2 odstotna rast in celo japonsko gospodarstvo bo zraslo za 1,9 odstotka.

Najbolj problematična so potemtakem evropska gospodarstva in znotraj tega še posebej gospodarstva evrskih držav, kar postavlja na kocko tudi usodo naše skupne valute in celo sam obstoj EU. Za uspešno reševanje težav, s katerimi se soočajo ta gospodarstva so zainteresirani vsi od Kitajske in Japonske do Rusije in Brazilije. Ob tem se mnogi ekonomisti sprašujejo zakaj razviti del sveta sploh potrebuje rast. Povsem logično je, da manj razviti potrebujejo rast zato, ker so manj razviti, razviti del sveta pa utemeljuje potrebo po rasti z veliko zadolženostjo. Brez rasti se ne bo mogel znebiti te zadolženosti.

Iskanje izhoda iz krize evrskega območja

Evrske države, predvsem Nemčija in Francija, so v želji, da bi čim prej premagale krizo pripravile novo evropsko pogodbo o stabilnosti, koordinaciji in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji (fiskalni pakt), ki bo začela veljati 1. januarja 2013. Pri tem pogodba izhaja iz že znanih predpostavk pakta o stabilnosti in rasti, po katerem proračunski primanjkljaj ne sme presegati 3 odstotke BDP, javni dolg pa ne sme biti višji od 60 odstotkov BDP. Država, ki bo imela večji primanjkljaj bo morala predložiti gospodarski in proračunski program s podrobnim opisom strukturnih reform. V kolikor tega ne bo storila, bodo sledile sankcije. Istočasno evrske države ustanavljajo tudi tako imenovani reševalni sklad, preko katerega bodo pomagale državam v težavah. Koliko denarja bo v tem skladu še ni dorečeno. Vsota se trenutno giblje med 500 in 1000 milijardami evrov.

Že dolgo je znano, da je med evrskimi državami najbolj globoko zabredla Grčija, ki se brez zunanje pomoči ne bo mogla izogniti bankrotu. Grški javni dolg znaša 160 odstotkov grškega BDP in šele odpis 100 milijard evrov dolga bi ji omogočil, da ta dolg do leta 2020 zniža na znosnih 120 odstotkov. Od dogovora o tem odpisu je odvisna tudi uveljavitev drugega svežnja pomoči Grčiji v višini 130 milijard evrov.

Nasploh je likvidnost evrskih držav slaba in še slabša je likvidnost evrskih bank. Samo za dokapitalizacijo bank na tem območju bi do konca junija letos potrebovali okoli 115 milijard evrov, za NLB okoli 350 milijonov evrov. Zato ni čudno, da tudi kreditna aktivnost slovenskih bank že nekaj mesecev bolj ali manj stagnira. Obseg kreditov domačih bank domačim nebančnim sektorjem se je v 11 mesecih leta 2011 zmanjšal skoraj za 230 milijonov. V zadnjem četrtletju 2011se je  zmanjševala tudi gospodarska aktivnost. V decembru smo imeli v Sloveniji že četrtič v lanskem letu deflacijo v višini 0,6 odstotka, na letni ravni je bila inflacija dvoodstotna, povprečna letna pa je znašala 1,8 odstotka. Konec leta 2011 smo imeli skoraj 113.000 brezposelnih, ali 50.000 več kot v začetku krize oktobra 2008.

 

Tomaž Štefe

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *