Varčevanje je nuja, a ni vse

Slovenski gospodarski tokovi marec 2012

Ko so se proti koncu 20. stoletja totalitarni družbeni sistemi drug za drugim sesuvali v prah, smo verjeli, da se to dogaja zato, ker niso usposobljeni za tekmo s sistemi, ki smo jih imeli in jih še vedno imamo za demokratične. Danes opažamo, da tudi demokratični sistemi niso avtomatično imuni pred sesutjem oziroma bankrotom. Navzlic številnim varovalkam, ki so vgrajene v te sisteme – pozicijo kontrolira opozicija, mediji kontrolirajo ene in druge, nadzorni sveti kontrolirajo uprave podjetij in ustanov, potem so tu še represivni organi, razne komisije in inšpekcije itd. – imajo vodilne strukture očitno še vedno dovolj moči in prostora za izigravanje predpisov, za trošenje, ki s poštenim gospodarjenjem in ravnanjem nima nobene zveze, največkrat sebi v prid, ali v prid skupin, ki stojijo za njimi. Brez samokontrole in upoštevanja osnovnih moralnih norm se očitno ne izide v nobenem sistemu.

V družbi nekaterih držav, ki so zabredle še globlje kot Slovenija se nam dozdeva, da še ni tako hudo, čeprav smo pri mnogih kazalcih že čisto na repu v EU. Med boljšimi smo edino po tem, da se revščina in socialna neenakost v letih krize nista bistveno povečali.

 Spoznavanje neprijetne resnice

Ob tem je nova vlada in z njo tudi mi vsi, že na začetku svojega mandata naletela na težavo, ki je v tem, da pravzaprav ne ve, kakšno je dejansko stanje slovenskih javnih financ. Ocene o višini javnega dolga se gibljejo med 45 in 50 odstotki slovenskega BDP in tudi glede proračunskega primanjkljaja so ocene različne. V vsakem primeru bo potrebno že zelo kmalu pripraviti nov rebalans proračuna. Novi finančni minister Janez Šušteršič v zvezi s tem ugotavlja, da ekonomska kapaciteta države kaže, da prihodki proračuna ne bodo mogli biti višji od 8 milijard evrov, zgornja meja odhodkov pa ne bo smela preseči 9 milijard evrov. V celoti bomo morali privarčevati približno eno milijardo evrov.

Življenja na tuj račun ali/in na račun prihodnjih generacij je očitno konec. Varčevanje in konsolidacija javnih financ nista več samo paroli, marveč procesa, ki utegneta trajati več let. Posebej tudi zato, ker očitno še vedno nismo premagali recesije in še vedno se soočamo s krčenjem gospodarske aktivnosti. Tako evropska komisija, kot Umar znižujeta svoje prvotne napovedi gospodarske aktivnosti za Slovenijo, od rasti BDP v višini 0,5 odstotka na padec v višini 0,1 odstotka. Še slabše so napovedi za evrsko območje (- 0,3 odstotka), za celotno EU pa je napovedana stagnacija. Najhitreje naj bi raslo poljsko gospodarstvo (2,5 odstotka), najbolj pa bo nazadovalo grško (- 4,4), ki že tako in tako nazaduje zadnjih nekaj let. Na bolje naj bi se stvari obrnile v drugi polovici letošnjega leta. Najvišjo bonitetno oceno AAA imajo v EU 27 samo še Nemčija, Nizozemska in Finska. Tudi naša severna soseda Avstrija je izgubila to oceno in tudi Avstrijci so se že lotili strogih varčevalnih ukrepov.

Zibelka demokracije Grčija se danes sooča s 160 odstotki javnega dolga grškega BDP in le ob izdatni pomoči evrskih držav, tudi Slovenije, ki je doslej prispevala 243 milijonov evrov, je še sposobna servisirati ta dolg. Prva tranša pomoči v višini 110 milijard evrov ni zadoščala niti za dve leti. Z drugo tranšo pomoči v višini 130 milijard evrov bo Grčiji, ob strogem varčevanju in krčenju izdatkov, morda uspelo javni dolg znižati na znosnih 120 odstotkov grškega BDP do leta 2020. Ob tem so morale grške politične stranke članicam evroobmočja dati tudi trdna politična zagotovila, da bodo uresničevale dane zaveze.

 Grški virus

Grški virus se zelo uspešno širi tudi po Evropi, najuspešneje po južni Evropi, s Portugalsko, Španijo in Italijo. S skoraj 24 odstotno stopnjo brezposelnosti je Španija celo prehitela Grčijo z 21 odstotkno stopnjo brezposelnosti. Nasploh je prav brezposelnost tisti pokazatelj, ki najbolj udari množice. V absolutnih številkah je na območju EU 27 že skoraj 24 milijonov brezposelnih, na območju z evrom pa 16 milijonov. V tem pogledu je zelo uspešna naša severna soseda Avstrija, tik ob njej pa sta tudi Luxemburg in Nizozemska.

Kot ugotavlja prof. Janez Malačič smo pri brezposelnostji mladih v Sloveniji nekje med stanjem v južnoevropskih državah in tistimi na zahodu in severu Evrope. „Po odvisnosti od staršev, težavnem osamosvajanju, dolgotrajno in precej neučinkovito pa tudi strukturno vprašljivem študiju smo bolj podobni južni Evropi; po relativno manjši brezposelnosti, obsežnem vpisu in spoznanju, da je študij kljub vsem problemom še zmeraj najboljša rešitev in tudi investicija, pa smo bližje drugi skupini evropskih držav“.

Nizko gospodarsko rast po navadi spremlja tudi nizka inflacija, ki je v Sloveniji precej nižja kot v evrskem območju. V Sloveniji je bila januarska letna inflacija 2,3 odstotna, v evroobmočju pa 2,7 odstotna. Dokaj ugodni so tudi podatki o blagovni menjavi s tujino. Po začasnih podatkih statističnega urada je bilo lani blagovnega izvoza 20,5 milijarde evrov ali 12 odstotkov več kot predlani, blagovnega uvoza pa 22 milijard evrov ali 11 odstotkov več kot leta 2010. V blagovni menjavi smo imeli 1,6 milijarde evrov primanjkljaja, pokritost uvoza z izvozom pa je bila približno 93 odstotna.

H kontrolnim mehanizmom, o katerih je bilo govora na začetku, je sedaj treba prišteti še kontrolo s strani evrske skupine. Ta postaja toliko bolj ostra, kolikor bolj resna je kriza v kateri se nahajajo evrske države, vsaj kar zadeva javne finance. Poleg strogih omejitev glede javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga, bodo morale članice evroobmočja poročati tudi o makroekonomskih nesorazmerjih, izraženih z desetimi različnimi pokazatelji, prek katerih bo evrska skupina lahko ugotovila, v kateri državi in zakaj stvari ne tečejo dobro oziroma v pravo smer. V kolikor prizadeta država ne bo upoštevala priporočil bodo sledile sankcije finančne narave. Stroge sankcije napoveduje tudi evropska komisija, ki je Madžarski, čeprav ni članica evrske skupine, zagrozila z zamrznitvijo skoraj 500 milijonov evrov iz kohezijskega sklada, če ne bo upoštevala njenih priporočil glede javnih financ.

Tomaž Štefe

Poglejte kako poteka krivljenje cevi.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *