VRSTE DENARJA

Današnji denar v obtoku je sestavljen iz gotovine in knjižnega denarja. Gotovina je sestavljena iz kovancev in bankovcev (papirni denar). Gotovina je denar, ki ga izda centralna banka. Ves denar, ki ga izda centralna banka, imenujemo primarni denar. Poleg gotovine v obtoku vsebuje še bančne depozite pri centralni banki. Knjižni denar je denar, ki ga imajo podjetja, posamezniki in druge inštitucije na računih pri poslovnih bankah.

Osrednja bančna institucija v gospodarstvu mora izdajati (tiskati) denar (kovance in bankovce), pri tem pa ima določanje prave količine denarja v obtoku pomemben gospodarski, politični in socialni pomen.  V svetu se je uveljavil sistem, da ima le ena, to je emisijska (oz. centralna) banka, pravico izdajanja denarja. Pravimo mu primarni denar (v Sloveniji je to Banka Slovenije, v Angliji je Bank of England, v Italiji Banca d’Italia, medtem ko imajo v ZDA več emisijskih bank, ki pa so enotno nadzorovane od sveta guvernerjev in vodijo povsem enotno politiko).  Pred letom 1914 je veljal sistem zlate valute, v katerem je morala emisijska banka zamenjati prinesene bankovce za zlat denar (zlatnike) ali za prineseno zlato izdati bankovce. Ponekod so imeli v obtoku hkrati za kovini zlato in srebro.  V sistemu zlate valute se je ustvarjal denar v obtoku na sledeči način: ko je centralna banka dobila v hrambo določeno količino zlata, je na njeni podlagi izdala bankovce. Če je ocenila, da potrebuje 25% kritja z zlatom, je na enoto zlata izdala 4 enote bankovcev. Del bankovcev ostane v obtoku, z njimi se plačuje, preostale bankovce pa prenesejo imetniki na svoje račune pri poslovnih bankah. Na podlagi prinesene gotovine, izda poslovna banka knjižni denar in ta proces imenujemo multiplikacija denarja.

V isti kategoriji: