Spomnim se, kako sem takrat, ko sem šel v šolo, dobil svoje prvo pravo kolo. Vem, da je bilo precej drago in so ga starši kupili na obroke, in dejansko ni danes prav nič drugače. Mnogo staršev si nakupa novega kolesa za otroke še vedno ne more privoščiti v enkratnem znesku – oziroma se jim zdi strošek tudi pri plačilu na obroke prevelik, zato se raje odločijo za rabljeno otroško kolo.
Tudi midva z ženo sva nameravala najinemu šestletnemu sinu kupiti rabljeno kolo. Nameravala sva poiskati deško kolo s kolesi dimenzije 20 col. Kar nekaj časa sva spremljala ponudbe rabljenih koles na spletu in hkrati ugotavljala, da za malo denarja res dobiš marsikaj, a vprašljive kakovosti – če hočeš dobro rabljeno otroško kolo, pa dejansko plačaš skoraj toliko kot za novega.
Ko nisva mogla več odlašati, sva poklicala na nekaj številk in se podrobneje pozanimala. Rečeno je bilo, da so kolesa dobro ohranjena, zato sva se z dvema prodajalcema dogovorila za ogled. Ko sva prišla pogledat prvo kolo, sva ugotovila, da je daleč od tistega, kar nama je gospa, ki ga je prodajala, zagotovila po telefonu. Kolo je bilo na videz sicer lepo in dokler se nisi z njim peljal, se ni zdelo nič narobe. Nato pa sva ugotovila, da je eden od zobnikov za prestave dejansko zvit in da zato kolesu rada z njega pade veriga. Fant, ki je kolo vozil, se verjetno ni predajal zgolj mirni vožnji počasi, ampak je z njim počel še kakšne druge vragolije. Ko sva šla pogledat drugo kolo, pa nama je bilo že takoj jasno, da so naju spet naplahtali. To otroško kolo je imelo razparan sedež, na krmilu pa je manjkala ena od gumijastih ročic. Prodajalka je rekla, da saj lahko v kakšni trgovini kupiva poceni spužvo in jo natakneva na krmilo.
Seveda je bilo to povsem dovolj, da sva se odločila, da ne bova nič več nasedala zagotovilom o tem, da je kolo dobro ohranjeno. Ali bova dejansko povprašala za vsako malenkost in tako preverila, da je s kolesom vse v redu, ali pa bova dejansko kupila novega. In nazadnje je tudi bilo tako – žena se je odločila, da nebo več zastavljala vprašanj kot: je veriga v redu, so zobniki za prestave obrabljeni, je sedež cel, so vse luči cele … Nazadnje je šla s plačilno kartico, na kateri zbira točke za nakupe, v trgovino in tam zaradi točk dobila popust – tako je kupila povsem novo kolo, ki je bilo za 20 odstotkov znižano. Sin ga bo vozil res zgolj kakšna dve ali tri leta, a glede nato, kako majhna je razlika med novimi in zares dobro ohranjenimi rabljenimi kolesi, ne bomo veliko izgubili, ko ga bomo nato prodali.
Ta članek pa si preberite, če bi raje kupili skiro.
Mnogo staršev si nakupa novega kolesa za otroke še vedno ne more privoščiti v enkratnem znesku – oziroma se jim zdi strošek tudi pri plačilu na obroke prevelik, zato se raje odločijo za rabljeno otroško kolo.
